Ker je moja tema e-portfelja zvok, bodo tudi moje slikovne datoteke bile na temo zvoka.
Rastrska grafika
Rastrska grafika (bitna grafika) je v računalništvu način shranjevanja slike z množico slikovnih pik v obliki 2D matrike. Slika je v računalnikovem pomnilniku shranjena kot matrika s podatki (kot so barva in intenziteta) za vsak piksel (slikovni element oziroma posamezno piko) slike. Ko jo transformiramo (povečamo, zavrtimo, raztegnemo itd.), postane rastrska grafika nazobčana, pokvarimo pa lahko tudi ločljivost slike. Rastrska grafika se po navadi uporablja v programih za slikanje. Tovrstni programi uporabniku omogočajo izdelavo slik na računalnikovem zaslonu na podoben način, kot da bi slikal na papir ali slikarsko platno.
Računalniška grafika se veliko uporablja pri računalniško podprtem načrtovanju (CAD) ter generiranju modelov in simulacij v tehniki, meteorologiji, medicini in kirurgiji ter na drugih področjih znanosti. Nedavni razvoj programske opreme je omogočil, da lahko sodelavci z nasprotnih strani sveta kompleksne tridimenzionalne računalniške modele obdelajo na običajnih, med seboj povezanih, osebnih računalnikih (PC-jih), ne pa na močnih delovnih postajah kot doslej.
 |
| Primer rastrske grafike |
To sliko sem našla na spletu. Ima končnico gif. Ko je v svoji normalni velikosti, je slika v redu. Če pa jo povečamo, vidimo da je narejena iz več kvadratkov.
 |
| Povečani del zgornje slike |
Zgornjo sliko sem v Slikarju povečala, nato obrezala želeni del in novo nastalo sliko shranila. Kot vidimo rastrska grafika ni primerna za slikovne datoteke, ki jih želimo povečevati. Tudi ta slika ima končnico gif.
Fotografije na primer, shranjujemo v popolnoma drugem formatu, da se nam pri povečevanju ne bi zgodilo to, kar se je pri zgornjem primeru. To je vektorska grafika.
Vektorska grafika
Vektorska grafika je v računalniku shranjena v obliki geometričnih formul. Lahko jih transformiramo (povečamo, vrtimo, raztegnemo itd.) brez poslabšanja ločljivosti slike. Izbrati in transformirati je mogoče tudi vsako posamezno komponento vektorsko zapisane slike, saj je vsaka komponenta v računalnikovem pomnilniku definirana posebej. V teh pogledih vektorska grafika prekaša rastrsko. Vektorsko grafiko po navadi uporabljajo risalni programi, ki uporabniku omogočajo izdelavo in popravljanje tehničnih diagramov, na primer načrtov hiš ali avtomobilov.
 |
| Primer vektorske grafike |
To je fotografija iz razstave, ki je bila poleti v Piranu. Ker sem to fotografijo uporabljala tudi že drugje, je že bila osvetljena, obrezana in zmanjšana iz prvotne velikosti. Ta fotografija ima končnico jpg. Kot je že zgoraj omenjeno, bo fotografija ohranila svojo ločljivost tudi, če jo povečam.
 |
| Povečani del zgornje fotografije |
Zgornjo fotografijo sem v programu Picasa še enkrat obrezala in jo ponovno shranila. Tudi ta fotografija ima končnico jpg. Fotografije s tako končnico lahko zdaj brez problemov transformiramo, brez hujših posledic.
Sama bi vektorsko grafiko uporabila pri kakšnih seminarskih nalogah, pri podajanju fotografij oseb ali krajev. Fotografije so navadno nazornejše in lažje se jih da upravljati oziroma se jih lažje transformira.
Sedaj smo na primerih jasno videli razliko med rastrsko in vektorsko grafiko. Osebno več uporabljam vektorsko grafiko, saj precej fotografiram. Opazila sem, da je format TIFF postal zelo popularen za tiskanje. Kot smo že med vajami ugotovili, imajo tudi skenerji tovarniško nastavljen ta format.
Z rastrsko grafiko se več ali manj srečujem le v programu Slikar, kjer moja umetniška duša žal ne naredi nič, kar bi bilo očem prijetno. :)
V tem tematskem sklopu se moje teme (zvok) ni dalo izraziti drugače kot tako, da podam slike in fotografije nekih zvočnih elementov.
Kot zanimivost lahko povem, da me je ta tema takoj spomnila na fotografijo, ki sem jo uporabila za primer vektorske grafike. Zvočnik, ki ga vidimo na fotografiji, je delal in je s slikami, ki so bile obešene poleg, naredil prav zanimivo vzdušje, kot da bi lahko preko njih upravljal z glasbo (glasnost, play/pause).
Morgan vas pozdravlja :)
